V tem članku bomo malo govorili o sekancih, ki sem je uporabljal za kurjavo in sem jih naredil s tremi različnimi stroji.
Sekanci narejeni na stroji so primerni za avtomatsko doziranje v peč ali za zastiranje zelenic. Tak stroj melje tudi debelejše premere vej oziroma kar cela stebla.
Prototipni sekalnik domače izdelave. Pogoj za izdelavo takih sekancev je, da je les suh. Težave nastajajo pri zasipanju v silos ali na kup, če so ti vlažni jih je potrebno premetavati ali pa dozirati topel zrak od spodaj, da se posušijo. Prednost je ta, da je nasipna gostota kar precej velika in lahko v manjše skladišče nasipamo kar precej lesa.
Princip striga
Sekanci narejeni na stroju, ki deluje na principu striga (dva bobna imata na sebi nože in se vrtita eden proti drugemu). Tak stroj sem izdelal tudi sam – sekalec vendar je že dobil drugega lastnika. Priporoča se, da se reže sveži les, ker je lažje prečno prerezati svežo vejo kot suho. Take veje se sušijo dalj časa, saj je kos veje-sekanec zaprt s skorjo vse naokrog in so kosi večji teko se posledično sušijo dalj časa. Težave nastajajo tudi pri doziranju v peč saj jih je z lopato težje zajemati, ker so kosi kar veliki, tudi v vrečo jih je težje spraviti. Zavzamejo tudi več volumna pri skladiščenju, saj je nasipna gostota mala. Stroj deluje impulzno in je kar precej glasen, udarja, to za sabo potegne tudi večjo moč pogonskega stroja.
Drobilec lesa
Prvi spodnji dve fotografiji sta narejeni z našim drobilnim strojem. Na prvi fotografiji so malo lepši sekanci, ki so narejeni iz okleščenih vej, na drugi fotografiji je mix, ki smo ga dobili, ko smo v stroj zmetali vse kar nam je prišlo pod roke. Sekanci so še dovolj veliki, da zrak neovirano kroži skozi in jih suši. Sekanci so pa tudi preklani po dolžini, kar ima posledico hitrejše sušenje. So še pa dovolj majhni, da jih je možno enostavno z lopato zmetati v peč. S strojem se lahko reže tako suh kot sveže posekan les.
Nasipna teža sekancev po kubičnem metru je večja od prejšnjih. Stroj od prejšnjega deluje bolj enakomerno in tiho. V primerjavi od prejšnjega sekalca ne rabi tako močan pogonski stroj zaradi enakomernejšega delovanja. Priporočilo proizvajalca je 20 kW (27 KM).
Ključni del stroja je stožčasto oblikovan polž, katerega spirala je nabrušena in postopno reže les. Les vstavljamo skozi vstopni kanal vzporedno z osjo polža. Ko prva navojnica zagrabi vejo je nadaljnje pomikanje lesa v drobilec samodejno. Polž postopno reže les od celote in ga transportira naprej do vetrnice, ki ga izvrže.
Iz fotografije je razvidno, da je dolžina sekancev določena s korakom vzpona vijačnice in je fiksna, zato dolžino sekancev ni mogoče spremeniti razen ob zamenjavi polža. Zaradi opisanega principa delovanja so sekanci zelo enakomerni.
V primerjavi s sekalcem ta stroj deluje bolj mirno in enakomerno saj je rezilo-polž ves čas v prijemu z lesom in ne nastajajo udarci, kot se je to pojavilo pri sekalcu, ki je dobesedno sekal z impulzi. Posledica tega je bil tudi povišan ropot na stroju. Posledično je delo mirnejše in je potrebna tudi manjša moč pogonskega stroja.
Pri tem principu delovanja se odpirajo nove možnosti obdelave lesa. Les se lahko drobi tudi povsem sveže posekan, saj ni nekih nevarnosti, da bi gnil, plesnil ali da bi celo prišlo do samovžiga. To preprečujejo večji kosi sekancev, ki imajo nasipani na kup še vedno dovolj kanalov za kroženje zraka in posredno odvajanje vlage iz materiala. Tako pasivno sušenje nam lahko prinese kar nekaj prihrankov glede na aktivno sušenje lesne mase. Biomasa – sekanci iz sveže nasekanega lesa so tudi lepši in enakomernejši, suhi les se drobi in je vmes tudi dosti prahu.
Delo s svežim lesom je bolj zdravo in čisto saj se ne praši, ne nastajajo prašni delci, ki bi jih ob delu vdihovali. Pri delu s suhim lesom so lahko tudi plesni in drugi mikroorganizmi, ki bi jih ob delu spravili v zrak in tudi v naše telo kar pa ni priporočljivo.
Uporaba pridobljene biomase – sekancev je lahko vsestranska.
- V gozdu lahko meljemo vejevje in bo to prej strohnelo se spremenilo v gnojilo, gozd bo pa pospravljen in čist.
- Drugo področje uporabe lesne biomase je vrt in umetnost. S sekanci lahko oblikujemo potke in zastiramo gredice z lesom, ki nam ostane od obrezovanja grmičevja in drevja.
- Povečano zanimanje kaže tudi v splošnem za energetske predelave, saj je vedno več zanimanja za kurjenje z lesno biomaso. Zakaj bi to puščali v gozdu, če nam lahko popravi družinski proračun. To je bilo tudi vodilo, da sem pričel raziskovati in eksperimentirati s sekanci.
